Med je eno najbolj dragocenih živil za hujšanje, saj velja za bolj zdravo alternativo belemu sladkorju. Ker pa je še vedno energijsko bogato živilo, velja upoštevati nekaj pomembnih priporočil. Zbrali smo jih v tem zapisu.
Med je bil več tisočletij edino sladilo v prehrani ljudi. To naravno sladko živilo čebele izdelajo tako, da v cvetovih nabirajo nektar ali rastlinsko mano. Nektar ali medičina je sladek sok, ki ga izločajo cvetovi, sestavljen pretežno iz vode in sladkorjev – med njimi prevladujejo glukoza, fruktoza in saharoza. Mana pa je sladek lepljiv sok, ki ga izločajo žuželke na rastlinah.
V panju čebele medičino ali mano obdelajo, zgostijo, primešajo izločke lastnih žlez, shranijo v celice satja in pustijo zoreti. Iz satja nato s posebnim postopkom dobimo med. Tako pridobljen med lahko skladiščimo tudi več let. Sestava, kakovost, barva, vonj in okus medu so odvisni od rastlinske vrste, iz katere čebele črpajo medičino (npr. akacijev med, lipov med, kostanjev med …).
Medu, namenjenemu za promet, ni dovoljeno dodati ali odvzeti nobene sestavine. Kljub temu pa med sodi med živila, ki so najpogosteje ponarejena – proizvajalci mu dodajajo melaso, sladkorni sirup, konzervanse, barvila in celo moko ali škrob. Zato vam priporočamo, da kupujete le pravi, ekološki med preverjenega porekla.
Hranilna sestava medu
Pretežni del medu predstavljajo sladkorji. Ko med zori, se njegova sestava spreminja, kar se najbolj odraža v sestavi sladkorjev. Saharoza se razgrajuje v glukozo in fruktozo. Razmerje med fruktozo in glukozo je v veliki meri odvisno od botaničnega porekla in je karakteristično za posamezno vrsto medu. Običajno pa velja, da je v medu nekoliko več fruktoze kot glukoze. Tak med ostane dlje časa tekoč, saj ima manjšo stopnjo kristalizacije. Če med kristalizira, to torej ne pomeni, da je pokvarjen. Prav nasprotno.
Poleg enostavnih sladkorjev so v medu še organske kisline, beljakovine, proste aminokisline, encimi, vitamini (predvsem B in C), elementi v sledovih (baker, železo, natrij, fosfor, kalcij, magnezij, selen …), hormon acetilholin ter druge bioaktivne snovi, zaradi katerih medu in drugim čebeljim izdelkom pripisujemo številne koristi za zdravje ljudi. Medu sicer ne moremo pripisovati zdravilnih učinkov, vendar ugodno vpliva pri prehladnih obolenjih in vnetjih.
Različne vrste medu se po svoji hranilni sestavi razlikujejo. Prav komponente, ki se nahajajo v medu v manjših količinah, so odgovorne za senzorične značilnosti, to je barvo, vonj, okus in aromo posameznih vrst medu. Za mineralno najbogatejšega velja kostanjev med.
Kakšne koristi ima med za hujšanje
Med je odlično živilo in hranilo, ki v vsakdanji prehrani izboljša izkoriščanje drugih snovi iz hrane in tudi prebavo. Je močnejše sladilo kot navadni beli sladkor in ga zato pri sladkanju jedi uporabimo manj, kar je za uspešno hujšanje bistveno. Vendar pa se moramo zavedati, da je med še vedno energijsko bogato živilo s približno 300 kcal na 100 g. Ena žlica medu ima okoli 64 kalorij in približno enako količino sladkorja kot ena pomaranča. Če smo povprečno telesno aktivni, je priporočeno, da na dan zaužijemo 3 do največ 5 žličk medu.
Med je tako kot vse vrste sladkorja priporočljivo uživati v manjših količinah in bolj kot prehransko dopolnilo. Šele ob redni, uravnoteženi prehrani ter zdravemu načinu življenja z veliko gibanja bodo njegovi pozitivni učinki prišli do izraza.
Da pri uporabi kar najbolj izkoristimo njegove zdravilne učinkovine, moramo paziti, da medu ne segrevamo ali dodajamo pretirano toplim napitkom. Čajem ali kavi ga dodamo šele, ko se ohladijo na temperaturo pod 40 °C. Če med uporabljamo kot nadomestek za sladkor v sladicah, pa izbirajte recepte brez pečenja. Poiščite jih na našem blogu.
Viri:
- https://www.czs.si/content/C21
- https://www.prehrana.si/clanek/399-vse-o-medu
- https://nijz.si/zivljenjski-slog/prehrana/o-medu-kot-zivilu/