Suho sadje je bogat vir vlaknin, naravnih sladkorjev, vitaminov in mineralov. Na naš organizem lahko deluje razstrupljevalno in nas obogati z energijo v hladnih zimskih dneh. Če ob uživanju suhih sliv, marelic, jabolk, hrušk, dateljnov, fig in drugega sadja dovolj pijemo, lahko ugodno vplivamo na prebavo. A poleg očitnih koristi imajo tovrstni “zdravi” prigrizki tudi pasti, ki se skrivajo v neustreznem uživanju ter dodanih sladkorjih, konzervansih in pesticidih v olupkih. Če imate le možnost, tudi pozimi izbirajte sveže sadje, pri kupovanju in uživanju suhega pa bodite pozorni na spodnje nasvete.
Kdaj je priporočljivo uživati suho sadje?
S suhim sadjem si lahko še zlasti pozimi, ko je težje najti kakovostno sveže sadje, popestrite obroke in poskrbite za ustrezen vnos vlaknin, vitaminov in mineralov. Z njim lahko na primer izboljšate okus ovsenih kosmičev za zajtrk, si jih privoščite za malico ob napornem treningu ali daljšem pohodu, jih uporabite pri peki namesto sladkorja.
Seveda pa pri tem velja zmernost, saj telo ne potrebuje toliko kalorij iz sadja, posušeno sadje pa zaradi svoje majhnosti pogosto zavede. Ena porcija suhega sadja so na primer štiri suhe marelice, trije datlji, dve žlici suhih brusnic, eno in pol suhe fige ali tri suhe slive. Vsak od teh obrokov predstavlja približno 60 kalorij.
Bodite pozorni na visok glikemični indeks suhega sadja, še zlasti tistega z dodanim sladkorjem (sladkor je vedno dodan na primer brusnicam, saj bi bile sicer zelo trpke, slajeno je tudi kandirano sadje). Čeprav nas živila z visoko vrednostjo GI hitro oskrbijo z energijo, po višku nastopi tudi strm padec sladkorja v krvi in s tem utrujenost. Med živila z visokim GI spadajo rozine (64), nekje vmes so datlji, nizek GI pa imajo suhe slive (29).
Katero suho sadje izbrati?
Suhemu sadju so pogosto dodani sladkorji, barvila, konzervansi, rastlinske masti, olja … Vsi ti dodatki lahko ob prekomernem uživanju povzročijo stranske učinke, kot so glavobol, prebavne težave, žeja, vzdražena koža in podobno.
Še zlasti nevaren za alergike je žveplov dioksid, ki mora biti vedno jasno naveden na embalaži izdelka. Previdni moramo biti tudi, če je suhemu sadju dodan konzervans kalijev sorbat. V konvencionalno pridelanem sadju je lahko veliko škodljivih pesticidov, ki jih vsebujejo na primer lupine citrusov. Zato vedno preberite deklaracijo, izbirajte suho sadje ekološke pridelave in brez škodljivih aditivov, predvsem pa se zanašajte na svoja čutila: glejte, vonjajte, okušajte.
Suhe marelice bi morale biti temno rjave, ne oranžne barve. Jabolka in hruške so rjave, ne bele barve, rozine so temno rjave in ne zlate, površina pa ni gladka in svetleča. Če imate to možnost, sadje posušite kar sami.
Kako uživati suho sadje?
Da bi se izognili prebavnim težavam, je priporočljivo, da suho sadje čez noč namakate. Poleg tega poskrbite, da boste prej pili dovolj tekočin.
Suho sadje se najbolje obnese kot samostojen obrok. Uživajte manjše porcije, ki jih razporedite na več obrokov. Če morate povečati vnos vlaknin, počasi povečujte količino zaužitega suhega sadja.
