Glivica kandida povzroča celo vrsto zdravstvenih težav, ki jih pogosto poimenujemo kar kandida (Candida albicans, kandidiaza, kandidoza, glivica kandida), bolezen pa kandidoza ali kandidiaza.
Kaj je kandida?
Prekomerna rast kandide v prebavilih se je pojavila in razširila v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Kandida je skupina gliv kvasovk. Medicinsko najpomembnejši je rod Candida, ki povzroča bolezen kandidozo. Najpogostejši vzrok (90‒95 %) te infekcije je Candida albicans, ki je stalno prisotna v črevesju, ustih in genitalijah, a le v manjših količinah. Le v 2‒8 % primerov je za glivično infekcijo kriva Candida glabrata. V normalnih okoliščinah so kvasovke prisotne pri 80 % človeške populacije in to brez škodljivih učinkov, saj so v ravnotežju z drugimi bakterijami.
Običajno se zdravstvene težave pojavijo zaradi večjega padca imunske odpornosti, ki je posledica uživanja antibiotikov, hormonskih zdravil, večjih stresov in stalne čustvene napetosti. Znaki so sprva zabrisani, kasneje pa se jih pojavlja zmeraj več.
Najbolj prepoznavni znak kandide je utrujenost, ki se lahko pojavlja samo popoldan, pogosto pa nastopi že zjutraj. Utrujenost je lahko tako huda, da preprečuje kakršno koli popoldansko aktivnost, pogosto pa se utrujenost pojavlja tudi že v službi.
Utrujenost pacienti pogosto povežejo s pomanjkanjem energije in si pomagajo z energetsko podporo v obliki sladkarij (čokolade, bonboni …), kruha, kvasa ali alkohola (enostavni ogljikovi hidrati). Ta podpora na začetku še nekaj časa deluje v boju proti utrujenosti, nato pa ostane samo še utrujenost in velika zasvojenost s sladkorji, kruhom, kvasom ali alkoholom.
Sledijo težave v prebavilih, ki se kažejo z napenjanjem po zaužitju hrane, občutkom vrenja v črevesju, občutljivim črevesjem, bolečinami v različnih delih trebušne votline, pogosto pa se pojavijo tudi driske ali zaprtje. Zaradi povečanega izločanja toksinov v telo se pojavijo bolečine v mišicah in sklepih: v vratnem predelu, pekoče noge, glavoboli, depresije, motnje vida in pozabljivost. Več sladkarij uživamo, slabši je naš spomin in delovne sposobnosti.
Pojavi se lahko srbenje lasišča in intimnih delov, glivična obolenja v ustih (sor), obložen jezik, bolečine v grlu, povečan beli tok, glivice na prstih nog.
Ob vseh naštetih težavah se zelo poveča občutljivost na alergene v hrani in okolju, pade odpornost ‒ pogosta so prehladna obolenja (bronhitisi, angine, slabo počutje z vročino).
Dieta zoper kandido
Nujno je spremeniti način življenja, življenjske in zlasti prehranjevalne navade. Dolžina diete je odvisna od simptomov in njihovih učinkov, da pa bi kandido resnično izkoreninili, potrebujemo dva do štiri mesece. Pravila diete so zelo enostavna. Pomembno si je zapomniti, da imajo glivice rade sladko in je potrebno na samem začetku diete iz prehrane eliminirati vso hrano, ki vsebuje sladkor (sladko sadje, sadni sokovi), belo moko in njene proizvode, škrob, beli riž, mlečne izdelke, kvas ter hrano, v kateri so prisotne glivice in plesni (siri in gobe). Ne priporoča se uživanje kisle hrane (vložena zelenjava, majoneza, zelene olive, kis), alkohola, predelanih mesnih izdelkov (salame, hrenovke, paštete), arašidov in pistacij. Svinjina ni priporočljiva, tudi ne cvrtje. Alkohol je prepovedan.
Nujno je spati vsaj osem ur dnevno, priporočljive so vse sprostilne tehnike (masaže, razstrupljanje, jutranje ščetkanje kože).
Kaj jemo?
- Sojino in riževo mleko – na embalaži preverimo sestavine, saj ne sme vsebovati sladkorja.
- V majhnih količinah kefir, jogurt in kislo mleko ‒ najbolje probiotične izdelke (sestavine).
- Le kislo sadje, in sicer kisla jabolka, ananas, grenivke, limone, višnje, maline in papajo. S sadjem ne pretiravajmo; čeprav je kislo, vsebuje sladkor.
- Na jedilniku naj bo čim več sveže zelenjave, saj telo potrebuje živila z veliko vlakninami, ki bodo sčistile prebavne poti. Odličen je regrat, lahko tudi rukola, artičoke, zelje, brokoli, brstični ohrovt. Solato naredimo z limoninim sokom in olivnim oljem. Zelenjava se kuha v malo vode in kratek čas.
- Primerna žita so: pira, ajda, oves. Ne omejujmo se le na eno vrsto moke. Jedilnik naj bo pester. Prednost imajo polnozrnati izdelki, vendar v omejenih količinah.
- Odlične so stročnice vseh vrst (fižol, bob, čičerka, leča).
- Priporočljive so sveže ribe, telečje ali goveje meso, perutnina, konjsko meso ali pa tofu.
- Jedi se začinijo s česnom in čebulo, ingverjem, janežem in koriandrom. Vse te začimbnice učinkujejo protikandidno.
- Hrani dodamo olivno in laneno olje na koncu kuhanja. Priporočljiva so oljna semena, namočena 12 ur v vodi, predvsem sezam, laneno, bučno in sončnično seme.
- Pije se veliko vode, lahko pa tudi kavo in čaj (brez sladkorja).
Dan se začne s kozarcem mlačne vode, dodamo sok polovice limone. Priporoča se večji vnos zelenjave, ki je glivice ne marajo: česen, čebula, zelje, korenček, špinača, brokoli, zelena solata, repa, zelena, paprika in paradižnik. V prehrani naj dominirajo polnozrnate žitarice, zelenjava, proteini (jajca, piščančje meso, riba), agrumi (kivi, pomaranča, limona, grenivka), voda, zeliščni čaji in paradižnikov sok. V manjših količinah je lahko prisotno maslo in kisla smetana.
Primer tridnevnega jedilnika:
1. Prvi dan
- Zajtrk – kuhano jajce, zelena solata z malo limone, svež pomarančni sok
- Kosilo – kuhano sladko zelje s korenjem in zeleno, kruh brez kvasa
- Večerja – piščančje meso, paradižnikova solata
2. Drugi dan
- Zajtrk – kivi, kuhano jajce, zeljna solata
- Kosilo – kuhan stročji fižol s korenjem, kruh brez kvasa
- Večerja – mešana solata (paradižnik, kumara, paprika, začimbe), kruh brez kvasa
3. Tretji dan
- Zajtrk – svež grenivkin sok, 2 kuhani jajci
- Kosilo – kuhana riba, mešana kuhana zelenjava
- Večerja – pečen piščanec, zeljna solata
Ideje za obroke med dieto:
- Kalamari na žaru z blitvo in olivnim oljem
- Solata – rukola s trdo kuhanim jajcem, tunino in olivami ter olivnim oljem
- Vse zelene solate in mešane solate (ne pa tudi krompirjeva, pazite na polivke!)
- Kalčki (za prilogo ali obogatitev solate ali samostojno kot solata)
- Šampinjoni v umešanem jajcu (s peteršiljem)
- Grška solata (paprika, paradižnik, čebula, olive, feta sir ali sojin sir tofu in olivno olje)
- Hobotnica v solati ali pečena v pečici (z malo krompirja in drugo zelenjavo)
- Zelenjava v voku z malo basmati riža
- Jajčna omleta z zelenjavo
- Regrat v solati (z jajcem in kuhanim krompirjem)
- Ribja juha
- Tofu (sojin sir)
- Popečen tofu in zelenjavna priloga
- Narezan tofu na kocke na solatah – namesto feta sira
- Špinača, jajce »na oko«, pire krompir
- Pečen puran ali piščanec (kot priloga dušena zelenjava, solata …)
- Biftek z zelenjavno prilogo (priloga je lahko podušen radič)
- Francoska solata (s kislo smetano namesto majoneze)
- Sataraš (jajce, paprika, paradižnik, popečeno v ponvi)
- Trakci purana v voku z zelenjavo (zraven malo basmati riža)
- Riba na žaru (katera koli)
- Mehko kuhana jajca za zajtrk
- V pečici pečen zajec v korenčkovi omaki
- Porova juha
- In tudi vse druge zelenjavne juhe (brokoli, paradižnikova, bučna, čebulna, belušna, cvetačna, mešana, sojina …), brez bešamela ali prežganke kot osnove ter brez moke ali grisa za zgostitev.
- Poletna solata iz bučk, kumaric in jogurta
- Šparglji
- Sojini zrezki z zelenjavo (npr. melancani na žaru)
- Skuta z drobnjakom in porom
- Dušeno rdeče zelje in pusto meso (puran namesto račke)
- Jogurti (nesladkani in brez škroba!)
- Jogurt in skuta s sadjem (kisel ananas, kislo jabolko, kivi …)
- Tatarski biftek (namesto s kruhom ga jejte z riževimi vaflji ali pa s »special kruhom«)
- Jabolčna čežana (brez sladkorja, s cimetom)
- Divjačinski golaž (izogibajte se instant polenti, ima visok glk. faktor)
- Dimljen losos (lahko z melono ali pa kar sam na riževih vafljih)
- Jota (brez svinjine!)
- Sojine kocke v omaki (pripravite enako paradižnikovo omako s svežo zelenjavo – por, grah, korenje, beluši, radič … kot za testenine in jo prelijete preko kuhanih sojinih kock)
- Konjski zrezek z zelenim poprom in dušenim brokolijem za prilogo
- Jurčki na žaru
- Kislo zelje in repa
- Suši
